Kakšne so lahko psihološke posledice COVID-19 in kako se spopasti z njimi?

Zaradi Coronavirusa so se naša življenja obrnila na glavo. Posledice so občutne tako na ekonomskem področju, v industriji, kmetijtsvu, zdravstveni oskrbi, kot tudi v zasebnem življenju.

Svetovna zdravstvena organizacija, poleg fizičnega, izpostavlja tudi duševno zdravje ter psihosocialne posledice, ki jih virus prinaša s seboj. Čeprav so večje raziskave na tem področju še v teku, pa strokovnjaki vplive Coronavirusa na duševno zdravje primerjajo z učinki epidemije SARS iz leta 2007. Karantena ter izolacija, ki sta sledili tej epidemiji sta bili dokazano povezani s pojavom depresije, tesnobe, občutki jeze ter višjo stopnjo samomorilnosti. Poleg tega naj bi bile težave v duševnem zdravju zaradi Coronavirusa primerljive s posledicami večjih katastrof (teroristični napadi, naravne in okoljske nesreče). Vsemu navedenemu je skupno, da se kot rezultat lahko pojavijo depresija, posttravmatska stresna motnja, zlorabe alkohola in prepovedanih substanc, tesnoba, družinsko nasilje, zlorabe otrok ipd.

Ena izmed raziskav, narejena v 12-ih državah je pokazala, da ima epidemija Coronavirusa in ukrepi, ki jih le-ta prinaša, pomemben vpliv na duševno zdravje na svetovnem nivoju. Ugotovitve kažejo, da se, kot posledica epidemije, povečuje tveganje za nastanek različnih duševnih motenj, kot so na primer depresija, posttravmatska stresna motnja, tesnoba, odvisnosti, izgorelost … K temu veliko doprinašajo izolacija oziroma pomanjkanje socialnih stikov, občutek izgube kontrole nad situacijo, strah pred izgubo bližnjega, žalovanje kot posledica le-tega, nejasne in nasprotujoče si informacije, negotovost glede zaposlitve ter ekonomska nestabilnost. Ne smemo pozabiti na strah pred stigmo zaradi okuženosti, ki pomembno vpliva na blagostanje posameznika.

Po izsledkih raziskav naj bi optimistično razmišljanje, možnost zaupanja družinskim članom in prijateljem, dnevna fizična aktivnost (vsaj 15 minut) ter zadovoljstvo z urejenostjo razmer na delovnem mestu in v državi, predstavljali varovalne dejavnike za naše psihično počutje.

Za svoje duševno zdravje lahko veliko naredimo sami, s posluževanjem preprostih strategij. V prvi vrsti se moramo zavedati, da so vsa neprijetna čustva, kot so na primer strah, jeza, krivda in žalost, popolnoma normalna. V stresnih situacijah je dobro, da smo nanje pozorni in jih brez zadržkov izrazimo. Potlačevanje čustev namreč samo še poglablja duševne stiske. Ker smo ljudje socialna bitja, je bistvenega pomena ostati povezan z družino in prijatelji. V primeru socialne izolacije se priporoča uporaba različnih kanalov, ki omogočajo komunikacijo na daljavo. Prav tako je smiselno oblikovati in ohranjati vsakodnevne rutine, pri spoprijemanju s stresom pa se izogibati poseganju po alkoholu, cigaretah in drugih zasvajajočih substancah. Namesto tega se priporoča, da si vzamemo čas zase in počnemo stvari, ki nas veselijo in sproščajo. Dovolj je lahko že kratek sprehod v naravi, prebiranje knjig ali pa samo sproščen večer pred televizijo. Ključno je, da so nam aktivnosti, ki jih izvajamo, pri srcu in ne predstavljajo dodatnega bremena. Priporočljivo je tudi, da prebiranju novic, vezanih na Coronavirus, načrtno namenimo le krajši del dneva, prav tako pa spremljamo samo verodostojne vire informacij (NIJZ, Svetovna zdravstveno organizacija ipd.). Ko se znajdemo v kakršnikoli stresni situaciji je dobro uporabiti spretnosti, ki so nam že v preteklosti pomagale pri spoprijemanju s težkimi življenjskimi situacijami. Zavedati se je potrebno, da zmoremo in da nam bo uspelo!

V primeru duševne stiske, pri kateri bi potrebovali pomoč strokovnjaka, se lahko obrnete tudi na Center za krepitev zdravja Šentjur, kjer so vam na voljo brezplačni razbremenilni pogovori s psihologom na telefonski številki (03) 746 24 51.

Tudi v ostalih zdravstvenih domovih je na voljo psihološka pomoč ter ostali viri pomoči, katerih kontakte lahko najdete na spletni strani: https://www.nijz.si/sl/strokovnjaki-s-podrocja-dusevnega-zdravja-v-casu-epidemije-koronavirusa-na-voljo-za-brezplacne.

Pripravila: Anja Banković, mag.psih.