Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

Vsako leto 21. septembra obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni. Že od leta 2012 pa je ozaveščanju in razbijanju stigme, ki se še vedno drži te bolezni, namenjen celoten mesec september.

Alzheimerjeva bolezen je možganska bolezen, prav tako pa je po svoji naravi degenerativna (napredujoča), kar pomeni, da se s časom poslabšuje. Gre za najpogostejši vzrok demence, saj ima med 60% in 80% bolnikov z demenco Alzheimerjevo bolezen. Od začetka bolezni do pojava prvih simptomov lahko preteče tudi do 20 let. Prvi pokazatelji so na primer pozabljanje nedavnih pogovorov, imen ali dogodkov, kasneje pa pride do težav v komunikaciji, presojanju, pojavijo se spremembe v vedenju, težave pri govorjenju, požiranju in hoji. Do bolezni pride zaradi okvar v živčnih celicah, v tistem delu možganov, ki so zadolženi za razmišljanje, učenje in spomin.

Razvoj Alzheimerjeve bolezni si lahko predstavljamo kot premico, na kateri se najprej pojavi predklinična faza, sledi ji blaga kognitivna motnja, ki sčasoma napreduje do Alzheimerjeve demence. Tudi pri slednji lahko govorimo o blagi, zmerni in hudi fazi, ki označujejo stopnjo do katere simptomi vplivajo na posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje ter stopnjo okvare živčnih celic v različnih delih možganov. Trajanje vsake izmed faz je odvisno od starosti, genetike, spola ipd.

Značilnosti posameznih faz razvoja Alzheimerjeve bolezni:

• Predklinična AZH: ni simptomov.
• Blaga kognitivna motnja: blage težave pri pomnjenju in razmišljanju. Te težave najprej opazijo družinski člani in bližnji prijatelji. Simptomi nimajo pomembnega vpliva na posameznikove vsakodnevne aktivnosti.
• Blaga AZH demenca: Osebe lahko po večini funkcionirajo samostojno, na določenih področjih pa potrebujejo nekoliko pomoči. Še vedno so sposobne vožnje z avtomobilom, zadovoljivega funkcioniranja na delovnem mestu ter udejstvovanja v prostočasih dejavnostih.
• Zmerna AZH demenca: Ta faza ponavadi traja najdlje. Pojavijo se težave v komunikaciji ter opravljanju vsakodnevnih opravil, kot je na primer oblačenje, umivanje, kuhanje… Lahko je prisotna tudi inkontinenca, postopoma pride do sprememb v osebnosti in obnašanju.
• Huda AZH demenca: Posameznik potrebuje celodnevno oskrbo in spremstvo. Simptomi se začnejo kazati tudi na telesnem podočju. Zaradi oškodovanosti možganskih predelov, odgovornih za gibanje, oseba postopoma postane vezana na posteljo. Lahko se pojavijo še težave pri pitju in hranjenju.

Kljub temu, da je težko ločevati med simptomi Alzheimerjeve bolezni ter ostalimi težavami v spominu, pri katerih pa ne gre za dejanske možganske spremembe, je pomembno, da se osebe, ki opažajo pri sebi ali pri svojcih, težave s spominom in razmišljanjem, obrnejo na zdravnika. Ta bo ocenil kognitivne sposobnosti in presodil ali so simptomi posledica Alzheimerjeve bolezni, ali pa se vzrok skriva v kateri drugi zdravstveni problematiki, kot je na primer kap, Parkinskonova bolezen, stranski učinki zdravil ipd.

Čeprav za Alzheimerjevo bolezen ni obstoječega zdravila, pa so kljub temu na voljo medikamentozne in nemedikamentozne terapije, ki omilijo simptome, začasno upočasnijo poslabšanje ter izboljšajo kvaliteto življenja bolnikov. Navedeno je najbolj učinkovito, ko gre za ukrepanje v zgodnji fazo bolezni.

Koristne infrormacije o Alzheimerjevi bolezni lahko najdete tudi na spletni strani Spominčice – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci.

Pripravila: Anja Banković, mag. psih.