Svetovni dan spanja

Na današnji dan, 15.3.2024, obeležujemo Svetovni dan spanja.

Spanje je ključnega pomena za naše zdravje. Predvsem pa moramo biti pozorni, da je spanje tako kvalitetno kot tudi kvantitetno.

Spanec razdelimo na več faz: na obdobje hitrega premikanja očes (Rapid Eye Movement, REM) in obdobje ne-hitrega premikanja očes (angl. Non- Rapid Eve Movement, NREM), NREM se nato še deli na tri faze- N1, N2, N3. Zadnja od teh treh se imenuje spanje počasnih valov (angl. slow wave sleep). V prvem delu noči prevladuje faza počasnih valov, v drugem delu pa REM.  Prav ti dve sta najbolj pomembni, saj močno vplivata na kakovost počitka in regeneracije. (Friel, 2015). Tekom noči se faze izmenjujejo in ciklično ponavljajo. En cikel traja od 90- 120 minut, ki se tri do petkrat na noč ponovi (Friel, 2015). Regulacija spanja in budnosti je vezana na cirkadiani ritem, notranjo uro telesa, ki uravnava metabolne procese v hipotalamusu. Svetloba in izpostavljenost svetlobi sta glavna dražljaja za prehajanje med ciklusi ritma (Ogilvie in Patel, 2019).

Priporočila o količini spanja glede na starost (dostopno na www.cdc.gov/sleep/about_sleep/how_much_sleep.html):

• Novorojenček (0-3 mesecev) 14- 17 ur na dan
• Dojenček (4-12 mesecev) 12-16 ur na dan z vmesnimi počitki
• Malček (1-2 leti) 11- 14 ur na dan z vmesnimi počitki
• Predšolski otrok (3-5 let) 10- 13 ur na dan z vmesnimi počitki
• Osnovnošolski otrok (6- 12 let) 9- 12 ur na dan
• Mladostnik (13- 18 let) 8- 10 ur na dan
• Odrasli (18- 65 let) 7 ali več ur na dan
• Starejši odrasli (65 let in več) 7-8 ur na dan

Obstaja več motenj spanja, ki lahko dolgoročno zelo škodujejo posamezniku. Vplivajo lahko na fizično, duševno in socialno zdravje. Značilni znaki so težave z uspavanjem in vzdrževanjem spanja, pretirana dnevna utrujenost, neravnovesja v cirkadianem ritmu, smrčanje, nočno hlastanje za zrakom in nagnjenost k nenavadnemu vedenju, ki motijo spanec. AASM (American Academy of Sleep Medicine) je razdelila motnje spanja v naslednje kategorije: nespečnost- insomija, spalna apneja (motnje dihanja med spanjem), narkolepsija, parasomnija, motnje gibanja v spanju (sindrom nemirnih nog, škrtanje z zobmi), pretirana zaspanost, motnje cirkadianega ritma (dostopno na www.sleepfoundation.org/sleep-disorders ). Veda, ki se ukvarja s spanjem in z motnjami spanja se imenuje somnologija. Gre za razmeroma mlado medicinsko vedo, ki poleg nevrologije delno pokriva tudi druge specializacije, kot so interna medicina, otorinolaringologija in psihiatrija.

Po knjigi Dobro spi! Mali učbenik preživetja (Cross- Muller, dr.med) smo za vas pripravili zloženko, kjer boste zasledili vaje, ki vam lahko pomagajo pri pripravi na spanec. Vaje so izredno preproste in jih lahko zlahka preizkusite. V fizični obliki jih najdete v avli Zdravstvenega doma Šentjur ali v sprejemnici v Centru za krepitev zdravja ZD Šentjur. Prav tako si lahko ogledate zloženko na naši facebook strani Center za krepitev zdravja ZD Šentjur.

Eva Komplet,

dipl. fizioterapevtka

Za pomoč pri uvajanju sprememb življenjskega kroga se lahko obrnete na naše strokovnjake v Centru za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Šentjur. Z veseljem vam bomo pomagali.

Za več informacij smo vam na voljo na telefonskih številkah 03/746 24 50 ali 03/746 24 51 ali elektronskem naslovu ckz@zd-sentjur.si

Literatura:

1. Friel J (2015). Hitri po petdesetem. Ciceron: Mengeš. 190- 1, 194- 6, 199- 200
2. Ogilvie RP, Patel SR (2019). The Epidemiology of Sleep and Diabetes. Curr Diab Rep 18(10): 82
3. Priporočila o količini spanca <dostopno na internetu www.cdc.gov/sleep/about_sleep/how_much_sleep.html > 14.03.2024
4. Motnje spanje <dostopno na internetu www.sleepfoundation.org/sleep-disorders > 14.03.2024