BOŽIČNI PRAZNIKI IN PRAZNIČNA PREHRANA

Božični prazniki so za mnoge najlepši del leta. Povezani so z druženjem, tradicijo, toplino doma in seveda s praznično obloženimi mizami. Hrana ima v tem času pomembno simbolno in družabno vlogo, vendar prav v prazničnem obdobju pogosto pride do pretiravanja, ki lahko vpliva na počutje in zdravje.

Tradicionalna slovenska praznična hrana

Slovenska božična tradicija je bogata tudi na področju kulinarike. Na prazničnih mizah se pogosto znajdejo potica, piškoti, pečeno meso, klobase, zelje, repa ter različne mesne in mlečne jedi. Ta hrana ima pomembno kulturno in simbolno vrednost ter nas povezuje z družinsko tradicijo in preteklimi rodovi. Kljub temu pa gre večinoma za energijsko bogata živila, zato je priporočljivo, da jih uživamo v manjših količinah in v kombinaciji z lažjimi jedmi, predvsem zelenjavo.

Praznična hrana – užitek, ne obremenitev

Tradicionalne božične jedi so pogosto energijsko zelo bogate, vsebujejo večje količine maščob, sladkorja in soli. Potice, piškoti, pečenke, omake in sladke pijače so del prazničnega uživanja, vendar lahko že kratkotrajno pretiravanje vodi v neprijetne posledice. Najpogosteje se pojavijo občutek teže v želodcu, napihnjenost, zgaga, prebavne motnje, utrujenost ter nihanje ravni krvnega sladkorja, kar lahko vpliva na splošno počutje, zbranost in kakovost spanja.

Pomembno je, da jemo počasi, saj telo potrebuje čas, da zazna sitost. Priporočljivo je, da med grižljaji odložimo pribor, hrano dobro prežvečimo in se osredotočimo na okus ter teksturo jedi. Koristno je tudi, da se ob obroku vprašamo, ali jemo zaradi lakote ali zgolj zaradi navade oziroma obilja hrane na mizi. Znaki sitosti se lahko kažejo kot občutek ugodnega polnega želodca, zmanjšan interes za nadaljnje grižljaje ali počasnejše uživanje hrane. Ko se ti znaki pojavijo, je smiselno z obrokom zaključiti, tudi če hrane na krožniku še ostane. Ni treba, da se odpovemo najljubšim prazničnim jedem –pomembno je predvsem ravnovesje in količina.

Kako sestaviti bolj uravnotežen praznični krožnik

Tudi praznični obrok je lahko sestavljen na bolj zdrav način. Priporočljivo je, da:

• polovico krožnika zapolnimo z zelenjavo (surovo ali kuhano),
• izbiramo kakovostne vire beljakovin, kot so ribe, pusto meso ali stročnice,
• priloge, kot so krompir, riž ali kruh, uživamo v zmernih količinah,
• sladice ostanejo dodatek in ne osrednji del obroka.

Pri pripravi jedi lahko zmanjšamo količino dodane maščobe, sladkorja in soli ter posežemo po bolj zdravih načinih priprave (pečenje v pečici, kuhanje, dušenje). Tudi manjši košček sladice pogosto zadostuje za praznični užitek.

Alkohol in prazniki

Alkohol je v prazničnem času pogosto del druženj, vendar predstavlja pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji. Po podatkih NIJZ je tvegano in škodljivo pitje alkohola pri nas zelo razširjeno, kar se odraža v zdravstvenih, socialnih in prometnih posledicah.

Prazniki so obdobje, ko se poraba alkohola pogosto poveča, zato je pomembno opozorilo, da popolnoma varne količine alkohola ni. Svetujemo zmernost ali izbiro brezalkoholnih pijač ter posebno odgovornost pri vožnji in skrbi za druge. Alkohol ni primeren za otroke, mladostnike, nosečnice in osebe z določenimi boleznimi ali ob jemanju zdravil.

Med prazniki pogosto popijemo premalo vode, hkrati pa več sladkanih in alkoholnih pijač. Priporočamo vam vodo, kot osnovno izbiro za hidracijo. Sladke pijače in alkohol naj bodo izjema, ne pravilo. Alkohol naj se uživa zmerno, saj poleg visoke energijske vrednosti vpliva tudi na presojo in lahko vodi v dodatno prenajedanje.

Gibanje in prazniki

Redna telesna dejavnost ostaja pomemben del zdravega življenjskega sloga tudi v zimskem času, ko se zaradi krajših dni in hladnejšega vremena pogosto gibamo manj. Že zmerna aktivnost pozitivno vpliva na prebavo, razpoloženje in raven energije ter pomaga pri uravnavanju telesne mase.

Sprehod po obroku lahko pripomore k boljšemu počutju in lažji prebavi, hkrati pa je priložnost za sproščen pogovor in druženje. Igre na prostem, skupni izleti, sankanje ali lažja rekreacija so primerne za vse generacije in omogočajo aktivno preživljanje prostega časa. Pomembno je, da izberemo dejavnosti, ki so prijetne in prilagojene našim zmožnostim.

Prazniki so lahko dobra priložnost za oblikovanje ali ohranjanje zdravih navad, saj gibanje prispeva k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju ter pomaga ohranjati ravnovesje v prazničnem času.

Varnost hrane

Posebno pozornost je treba nameniti tudi varnosti hrane. Nekateri tradicionalni ali doma pripravljeni praznični izdelki lahko vsebujejo surova ali nezadostno toplotno obdelana živila (npr. surova jajca v sladicah, suhomesnati izdelki, surovo meso, nepasterizirano mleko in mlečni izdelki). Takšna živila predstavljajo večje tveganje za okužbe s hrano.

Ranljive skupine, kot so starejši, nosečnice, majhni otroci in osebe z oslabljenim imunskim sistemom, naj se surovim ali neustrezno obdelanim živilom izogibajo. Priporočljiva je dobra toplotna obdelava hrane, ustrezno shranjevanje in skrb za higieno pri pripravi obrokov.

Osebe s kroničnimi boleznimi, starejši ter otroci naj bodo pri izbiri hrane še posebej pozorni. Priporočljivo je, da se držijo svojih prehranskih priporočil tudi med prazniki in po potrebi prilagodijo praznične jedi svojim zdravstvenim potrebam.

Prazniki kot priložnost za skrb zase

Božični prazniki so lahko priložnost, da poleg veselja in druženja poskrbimo tudi za svoje zdravje. Z zmernostjo, premišljenimi izbirami in ohranjanjem osnovnih zdravih navad lahko praznike doživimo prijetno, brez slabe vesti in nepotrebnih posledic za zdravje. Naj bodo letošnji božični prazniki čas ravnovesja, dobrega počutja in skrbi zase ter za druge.